Preskoči na vsebino


Christi figura lucet in paupere – Kristusova podoba se sveti v ubogem

1. Bog ljubi uboge. Iz tega sledi, da ljubi tudi tiste, ki ljubijo uboge. Kajti če koga resnično ljubimo, so nam dragi tudi njegovi prijatelji in služabniki (XI,164).

2. Ubogim moramo streči s spoštovanjem in ponižnostjo. Kajti - ne pozabimo - navsezadnje velja našemu Gospodu, če jim strežemo grobo in prezirljivo, - ali pa če jim služimo postrežljivo in polni spoštovanja (X,115).

3. Luč vere nam daje v ubogih videti prave podobe Sina božjega, ki se ni zadovoljil s tem, da je bil ubog, ampak je tudi hotel biti imenovan: Učitelj in oče ubogih.

4. Biti kristjan in videti svojega brata trpeti, ne da bi z njim jokali, ne da bi bili z njim bolni - to se pravi biti kristjan brez ljubezni - samo na videz (XII,207).

5. Ubogi so naši gospodje in gospodarji. Nevredni smo, da jim izkazujemo svoje male usluge (XII,164).

6. Naravno je, da moram svojega bližnjega ljubiti; saj blesti iz njega božja podoba (XII,207).

7. Naše poslanstvo je biti ubogim in bolnim učlovečena božja dobrota in igrati zanje božjo vlogo (X,85).

8. Bodimo usmiljeni; izkazujmo vsem usmiljenje, tako da nas nikdar ne bo srečal revež, ki ga ne bi potolažili, kolikor le moremo; ali nevednež, da mu ne bi na kratko povedali, kaj potrebuje, da bo veroval in kaj storil za svoje zveličanje.

9. Ne Bog in ne ljudje niso zadovoljni, če prinesemo ubogim bolnikom le hrano in zdravila. Po božji volji moramo pri njih opravljati tudi dušno-pastirsko nalogo (IX,9).

10. Kakšna odlika je vendar, da lahko delamo tu na zemlji isto kakor Jezus Kristus: da kažemo ubogim pot v nebesa (XI,142).

11. Nikakor ni malenkost, da sem zato tukaj, da tolažim potrte (XI,13).

12. Ubogi ti bodo kruh, ki jim ga daš, le tedaj »odpustili«, če jim ga daš iz usmiljene ljubezni.

13. O Bog, lepo je gledati uboge, če jih gledamo v Bogu in spoštovanju, ki ga je imel do njih Jezus Kristus (XI,18).

14. Če je treba pomagati trpečim udom našega Gospoda Jezusa Kristusa, potem je treba tej dejavni ljubezni do bližnjega dati prednost pred vsem drugim (VI,2397).

15. Ubožec naj nam bo tako drag kakor bogatin, da, celo dražji, ker se bolj ujema z življenjem Jezusa Kristusa na zemlji (XI,14).

16. Svoje srce moramo narediti dobrotljivo in za trpljenje in bedo bližnjega občutljivo; prositi moramo Boga, da nam da duha pravega spoznanja (XI,340).

17. Tudi to je dejanje ljubezni, da dogodke, ki zadenejo druge, sprejmemo kot svoje, vesele in žalostne (XII,207).

18. Ljubezen naredi, da srce enega preide v srce drugega in z njim čuti, kar on čuti (XII,207).

19. Vedno bolj bomo sposobni koristno delati za svojega bližnjega, čim bolj bomo iz lastne skušnje vedeli, kaj se pravi trpeti (XI,13).

20. Ljubezen ne gleda na lastno korist (X,96).

21. Ljubezen ne more ostati nedelavna. Naredi nas delavne za blaginjo in tolažbo bližnjega. Ne da nam gledati naših bratov ali prijateljev v duhovni ali telesni stiski, ne da bi jim pomagali. - Zunanja dejanja morajo pričati o našem notranjem stanju (XII,207).

22. Simpatija mora voditi k dejavni ljubezni. Ni zadosti, da imaš do našega Gospoda samo nežna čustva; preiti moraš k dejanju! Služiti moraš drugemu pogumno, veselo, stanovitno in z ljubeznijo (IX,50).

23. Tisti, ki s potrtim ne čutijo bolečine in z ubogim sočutja, so tako daleč od ljubezni kot nebo od zemlje (XII,207).

24. Ljubezen do bližnjega je bila tista sila, ki je našega Zveličarja nagnila, da je živel revno in umrl na križu; zato moramo Boga hvaliti, ako imamo priložnost, da zaradi ljubezni do bližnjega trpimo.

25. Imej srce za uboge - in brezmejen bo tvoj srčni mir (IV,1264).

26. Najsrečnejši sem, če smem služiti ubogim (X,115).

27. Med vsemi deli usmiljene ljubezni ni nobenega, ki bi dajalo več tolažbe kot obisk ubogih (X,115).

28. Pripišimo mirno vse dobro Bogu! Toda delajmo, da, delajmo za uboge ljudi, ki čakajo na nas! (XI,1777).

29. Služite ubogim z veliko milobo in spoštovanjem; kajti ubogi vam bodo odprli nebesa (X,115).

30. Ne moremo bolje delati za svoje večno zveličanje, kakor če živimo in umrjemo v službi ubogih (III,1078).

31. Kdor je v življenju ljubil uboge, bo v smrtni uri brez strahu.

 




Print Friendly and PDF