Preskoči na vsebino


Firmus in interiori – V notranjosti krepak

1. Nosi vedno okrasje tehle treh dragih kamnov: preprostost, ponižnost in ljubezen (IX,50).

2. Če vlada v duši preprostost, se je Bog veseli (XII,202).

3. Preprostost ne trpi, da nekaj hlinimo, drugo pa mislimo (XII,201).

4. Biti moramo zelo preprosti, da lahko povemo stvari tako, kot so (IX,52).

5. Naše besede razodevajo naše srce (X,64).

6. Skromnost je učinkovitejša pridiga, kot so besede (X,101).

7. Krotkost in ponižnost sta dve ljubki sestri, ki se dobro ujemata; prav tako se preprostost in modrost ne moreta ločiti (XII,202).

8. Izogibaj se, kolikor ti je mogoče, temu, da bi se kaj zdel! Ne stori nikdar ničesar zato, da bi te ljudje spoštovali (II,606).

9. Ostani nezaupljiv do samega sebe in ostal boš skromen (IX,13).

10. Resnica in ponižnost se dobro ujemata med seboj (I,94).

11. To, da se radi pustimo opozoriti na svoje napake, je ključ do duhovnega življenja (IX,35).

12. Ni hinavščina, ampak krščanska razumnost, ako ne daš drugemu opaziti, kakšno rano ti je zadal z besedami ali s čim drugim. Pokaži mu vedno prijazen obraz in bodi do njega dobrohoten in krotak (IX,27).

13. Prijaznost je duša dobrih odnosov; po njej razgovor ni samo koristen, ampak predvsem prijeten (XI,48).

14. Če kakega človeka ne moremo pridobiti s krotkostjo in potrpežljivostjo, se bo težko poboljšal (VII,2635).

15. Zatekajmo se k prebl. Devici Mariji; ona je bolje kakor kdorkoli spoznala načela Jezusa Kristusa v njihovem bistvu in živela po njih (XII,197).

16. Skoraj nobenega trenutka ni v življenju, ko ne bi potrebovali kreposti potrpežljivosti (X,98).

17. Ne zadostujejo pobožna čustva; preiti morajo v sklep, da se bomo odslej z vso močjo trudili za krepost (XI,168).

18. Gorečnost je tisto najčistejše v ljubezni do Boga. Ako je ljubezen ogenj, je gorečnost plamen; če je ljubezen sonce, je gorečnost njegov žarek (XII,211).

19. Pri kreposti kaj lahko preidemo od premalo k preveč: namesto da bi bili pravični, postanemo strogi; namesto da bi bili goreči, ravnamo nepremišljeno. Pravijo, da se dobro vino lahko spremeni v kis in da zdravje najvišje stopnje naznanja bližnjo bolezen (II,480).

20. Naše naravno hrepenenje kriči po trajni spremembi; toda če ga poslušamo, postanemo nestalni in nemirni (XI,176).

21. Vse narediti le po naravnem nagnjenju se pravi delati kot žival (X,93).

22. Pravi mir je v tem, da se vsemu odpovemo (XII,216).

23. Nravne (moralne) moči ni v skrajnostih, ampak v zadržanosti (III,881).

24. V svojem vedenju moramo biti jedrnati, vendar ne robati; izogibati se pa moramo omledne sladkosti, ki nič ne koristi (IV,1263).

25. Glede zadnjega cilja bodi trden, glede sredstev pa krotak (VI,2463).

26. Nič manj ni potrebna potrpežljivost, da prenašamo sebe, kakor ljubezen do bližnjega, da prenašamo bližnjega (X,2669).

27. Zavist je krvnik in tiran duše (IX,60).

28. Nekatere duše niso nikdar zadovoljne; rade bi zdaj temu zdaj drugemu povedale svoje mnenje in svojo zadevo, zdaj tega, zdaj onega vprašale za svet; a nazadnje narede le to, kar same hočejo (IX,60).

29. Milost poklica je odvisna od notranje molitve in milost notranje molitve od vstajanja (III,1176).

30. Izroči se zvečer, ko ležeš k počitku, vsega Bogu in prosi ga za pomoč, da se boš zjutraj premagal in brez obotavljanja poslušal njegov glas (III,1176).

31. Nič zato, ali umrjemo prej ali pozneje, da le umrjemo z orožjem v roki (XI,170).

 




Print Friendly and PDF