Preskoči na vsebino


Beati misericordes – Blagor usmiljenim

1. Blagor tistim, ki to kratko življenje uporabijo za to, da izkazujejo usmiljenje (XI,152).

2. Usmiljena ljubezen je potrdilo, da smo vnaprej določeni za zveličanje, saj kaže, da smo pravi Kristusovi učenci.

3. Usmiljeno ljubezen moramo više ceniti kot vse bogastvo sveta; neizmerno dragocenejša je kot naše življenje, kajti božjega Sina je nagnila, da je revno živel in da je umrl na križu.

4. Ne moremo bolje uporabiti zemeljskih dobrin, kakor da jih damo v službo usmiljene ljubezni. Tako pridejo zopet nekako nazaj v roke Bogu, ki je njih začetek in cilj.

5. Človek je lahko vesel, da sme izkazovati usmiljeno ljubezen (X,115).

6. Čisto v božji pričujočnosti živeti, je dobro - a še bolje je spolnjevati božjo voljo, ker to zajame tudi bližnjega (XI,143).

7. Imeti ljubezen v srcu in na jeziku ni zadosti; preiti mora v dela. Šele tedaj je popolna in prinaša sad, če v srcih tistih, ki jih ljubi, vzbuja ljubezen.

8. Za to smo postavljeni, da skrbimo za spravo duš z Bogom in ljudi med seboj (XI,3).

9. Blagor tistim, ki so samo zato na zemlji, da z nje duše dvigajo k Bogu (IV,1242).

10. Čim bolj delamo za lastno popolnost, tem bolj smo zmožni biti dobri bližnjemu (XI,15).

11. Vse, kar je v človeku ljubeznivega, diha in oznanja ljubezen (XI,59).

12. Kdor ima ljubezen, stori vsakomur dobro, tako kot želi, da drugi njemu store. V tem je bistvo ljubezni (XII,207).

13. Ali si morem dati spričevalo, da storim svojemu bližnjemu to, kar sam od njega pričakujem? (XII,207).

14. Kakor so sicer dobra in zaželena notranja dejanja ljubezni do Boga, vdanosti in pripravljenosti, so vendar le sumljiva, ako kdo preko njih nikdar ne pride do izvrševanja dejanske ljubezni do bližnjega (XI,25).

15. Vsak dan si govorimo: Hočem biti dober, ponižen in preprost! (IX,52).

16. Prizadevaj si, da pride vse, kar rečeš, od srca! (IX,27).

17. Nihče ni vztrajnejši in trdnejši v dobrem kot tisti, ki je blag in krotak (XI,45).

18. V milobi je neka moč, ki ljudi pridobiva za Boga (XI,46).

19. Prijaznost razrešuje težave (XII,48).

20. Često zadostuje ena sama dobrotna beseda, da spremenimo zakrknjenca, surova beseda pa lahko povzroči v duši opustošenje in vzbudi v njej zagrenjenost, ki ji lahko veliko škoduje (XI,47).

21. Kolikor bolj se kdo trudi za ponižnost, toliko bolj bo gojil usmiljeno ljubezen (XI,2).

22. Človeka, ki se ponižuje, moramo ljubiti (XII,207).

23. Svojo prisrčno medsebojno ljubezen moramo tudi na zunaj razodeti (XII,207).

24. Usmiljena ljubezen pridobiva svet (XII,207).

25. Da bo le božje delo opravljeno, ni važno, po kom (VIII,3040).

26. Ni zadosti nositi obleko usmiljene sestre, ako sestra nima notranje obleke krščanske ljubezni (X,93).

27. Ako bi Bog dopustil, da bi bili prisiljeni kot pomožni duhovniki iti po vaseh in bi imeli le najpotrebnejše za življenje, ali da bi morali celo prositi kruha, raztrgani in trdi od mraza leči za kako živo mejo, in bi potem kdo prišel in nas vprašal: »Ubogi misijonski duhovnik, kaj te je privedlo v to skrajno bedo?« Kakšna sreča, če bi tedaj lahko odgovorili: »Usmiljena ljubezen!«

28. Bogu se moramo zahvaljevati in ga slaviti, če moramo zaradi svoje usmiljene ljubezni trpeti bridkosti.

29. Namesto človeka, ki je svoje življenje iz ljubezni daroval, pokliče božja dobrota v rojstvo mnogo drugih, ki dovršijo tisto dobro, česar on ni mogel več storiti (XI,170).

30. Gorečnost, ki prestopi okvir ljubezni do bližnjega, ni več gorečnost, ampak samoljuben fanatizem (II,497).

31. Zares kraljevsko je gojiti usmiljeno ljubezen (IV,1548).

 




Print Friendly and PDF