Preskoči na vsebino


HČERE KRŠČANSKE LJUBEZNI – USMILJENKE

Za velika dela si Bog navadno izbira preproste in za svet nepomembne ljudi. Tako je bilo v 17. stoletju tudi v Franciji, kjer je začetek Družbe hčera krščanske ljubezni – usmiljenih sester ali usmiljenk – kakor te sestre imenujemo v Sloveniji.

Preprost duhovnik Vincencij Pavelski (1581-1660), odprt za delovanje in nagibe Svetega Duha, je vedno bolj odkrival materialno in duhovno revščino svojega časa. Sklenil je, da bo svoje življenje posvetil služenju in evangelizaciji revežev vseh vrst. Kot dober organizator je hitro sprevidel, da za svojo zamisel dela z ubogimi potrebuje sodelavce, zato si je prav kmalu pridobil bogate gospe, ki so se združevale v Bratovščine krščanske ljubezni in po svojih močeh pomagale revežem.

Pridružila se mu je tudi vdova Ludovika de Marillac (1591-1660), ki je začela zbirati plemenita dekleta, pripravljena popolnoma posvetiti se strežbi ubogih; gospe krščanske ljubezni so namreč iz različnih razlogov počasi začele opuščati to delo ali pa so k revežem pošiljale svoje služabnice.

Božja previdnost je Vincenciju poslala Marjeto Naseau, kmečko dekle, ki se je ponudila, da bo opravljala najnižja dela pri revežih. Postala je prva usmiljena sestra, ki je drugim pokazala pot, čeprav takrat sama še ni imela drugega učitelja, kakor Boga. Njen zgled je osvajal in pritegnil številna druga dekleta.

Ko je bila Ivana, ena od prvih sester, poslana za obiskovanje ubogih, ji je Vincencij taloke naročal: »…Videla boš, da je krščanska ljubezen težka, veliko težja kot lonec z juho in košara s kruhom, ki jo boš nosila k ubogim. Ostani vedno dobra … Ni vse dajati ubogim juho in kruh; to morejo delati tudi bogati. Ti, usmiljena sestra, ti mala služabnica ubogih, ti moraš ostati vedno nasmejana in dobre volje, kajti ubogi so tvoji gospodarji. Bolj ko bodo zahtevni in grobi, bolj jih moraš ljubiti, kajti samo zaradi tvoje ljubezni ti bodo odpustili kruh, ki jim ga daješ!«

Vincencij in Ludovika sta se skupaj trudila, da bi prve sestre vzgajala za ljubezen do Jezusa Kristusa v ubogih. Leta 1633 so se zbrale ob Ludoviki, da bi živele svoj poklic služenja ubogim v skupnosti in takrat je tudi začetek Družbe hčera krščanske ljubezni, ki se je skozi stoletja razširila na vse konce sveta. Delo, ki ga opravljajo je namreč tisto, ki ga omenja že Jezus, ko pravi: »Uboge boste imeli vedno med seboj!«

Živijo v sestrinski skupnosti, ki je celica Cerkve. Zbirajo se ob evharistiji, ki je središče njihovega življenja in poslanstva. Skupna molitev je sestavni del njihovega življenja po evangeljskih svetih in službe ubogim. Združuje jih prepričanje, da jih je poklical Kristus, da bi nadaljevale njegovo delo med svojimi brati in sestrami. Kdor je odkril srečo v darovanju svojega življenja Bogu v bližnjem, postane resnično notranje svoboden in pripravno orodje v Gospodovih rokah.

»Biti morate pripravljene iti tja, kamor vas pošljejo in reči: nisem ne od tukaj, ne od tam, temveč od povsod, kjer Bog hoče, da sem!« 

»Blagor tistim, ki svoje kratko življenje uporabijo za to, da izkazujejo usmiljenje!«

(Sv. Vincencij)

 

Hčere krščanske ljubezni

Pod bregom 22

1231 Ljubljana – Črnuče

Tel. 01/562 90 10




Print Friendly and PDF