Preskoči na vsebino


UVOD in ZGODOVINSKA DEJSTVA

UVOD

 

Če pridete v Pariz, se peljete s podzemno železnico do postaje Sèvres-Babylone. Od tam krenete po ulici Sèvres ali Babylone do bližnje ulice du Bac. Poiščite hišno številko 140. Tu je osrednja hiša usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega.

Vstopite skozi ozko dvorišče. Na dnu dvorišča desno je vhod v kapelo, prostorno kot majhna cerkev.

Kaj boste tu našli? Skoraj vedno dosti vernikov. In kaj tam iščejo? Morda pridejo počastit soustanoviteljico usmiljenih sester sv. Ludoviko de Marillac (Mariják), ki tam počiva? Morda se pridejo priporočit sv. Katarini Labouré (Laburé)? Tudi njeni posmrtni ostanki so namreč tam. Morda bi radi izkazali čast srcu sv. Vincencija, ki ga hranijo na enem izmed oltarjev?

Morda vse to. Toda nekaj drugega je silni magnet, ki privabi v to kapelo na leto približno toliko vernikov kot v Lurd.

Če boste ostali nekaj časa v kapeli, boste opazili nekaj nenavadnega: nekateri verniki se z vsem spoštovanjem bližajo navadnemu stolu z naslonjalom pred oltarjem na desni strani kapele: pokleknejo in ga poljubijo!

Čemu poljubljajo ta stol? Ker je na takem stolu sedela Brezmadežna! Pa ne v Nazaretu, marveč tu v Parizu, prav v tej kapeli, leta 1830!

Ali je to res? Ali se v 20. stoletju še najdejo ljudje, ki v to verjamejo? Ali ni to zgolj lepa zgodba za lahkoverne ljudi?

 

ZGODOVINSKA DEJSTVA

 

1. ČUDODELNA SVETINJA

Zgodovinsko dejstvo je, da se je leta 1832 pojavila svetinja, ki ji danes pravimo »čudodelna svetinja«.

Oblika svetinje je znana. Na eni strani je podoba Božje Matere; iz njenih nizko razprostrtih rok izhajajo žarki, ki se spuščajo navzdol. Marija stoji na zemeljski obli; eno nogo ima na glavi kače, ki je podoba satana. Okrog podobe je napis: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.« Na drugi strani sta dve srci: Jezusovo, obdano s trnovo krono, in Marijino, z mečem prebodeno; iz obeh se dvigajo plameni – simbol ljubezni. Nad srcema je velika črka M, nad njo in iz nje se dviga križ. Podobo obkroža dvanajst zvezd.

Take svetinje so se pojavile v Parizu. No, ali je to kaj čudnega? Koliko raznih svetinj je bilo že izdelanih, pa začetek nobene ni kolikor toliko pomembno zgodovinsko dejstvo. Ali je morda ta svetinja izjema? Dogodki, ki so jo spremljali, pričajo, da je!

 

2. CERKVENA KOMISIJA

Zaradi teh dogodkov je pariški nadškof de Quélen 12. februarja 1836 – štiri leta potem, odkar so bile kovane prve svetinje – imenoval cerkveno komisijo. Njena naloga je bila, da te dogodke preišče. Kaj je ugotovila? Naj nam navede samo nekaj ugotovitev:

   1. Svetinje se širijo. V štirih letih so samo v Parizu in Lyonu v petih tovarnah izdelali kakih deset milijonov svetinj. Poleg tega so izdelovali svetinje še v štirih tovarnah na Francoskem in najmanj v desetih v Belgiji, Italiji, Nemčiji, Španiji in celo v Londonu.

   2. Čudežni dogodki. Vzrok za tako naglo širjenje so predvsem dogodki, ki jih ni mogoče razlagati zgolj naravno. V svojem poročilu navaja komisija med drugim naslednje dogodke:

Komaj so bile leta 1832 kovane prve svetinje, že se je po Parizu raznesel glas o čudežnem ozdravljenju neke deklice v tamkajšnji bolnišnici. Po mestu je takrat razsajala in morila kolera. Z njo je bila okužena tudi tista deklica. Nobeno zdravilo ji ni moglo ustaviti moreče driske, bljuvanja in silnih krčnih napadov. Že je bila v zadnjih zdihljajih. Tedaj je prihitela predstojna sestra in ji z zaupanjem nadela blagoslovljeno svetinjo. Deklica je v nekaj trenutkih popolnoma ozdravela.

Istega leta je v porodnišnici mesta Meaux (Mo) zbolela za kolero neka mati, ki se ji je bližal čas poroda. Zdravniki so obupali nad njeno rešitvijo. V tej smrtni nevarnosti so ji usmiljenke dale blagoslovljeno svetinjo in molile zanjo k Brezmadežni. In glej, čez nekaj dni je srečno porodila: mati in otrok sta bila rešena.

V istem mestu je po tej svetinji hipoma ozdravel petletni deček, hrom od rojstva. Njegova mati je prej poskušala vsa mogoča zdravila in se obračala k najodličnejšim zdravnikom, a brez najmanjšega uspeha. V svoji obupanosti se je slednjič zatekla k brezmadežni Devici, nadela sinčku blagoslovljeno svetinjo okrog vratu in začela devetdnevnico. In glej! Že prvi dan devetdnevnice je hromi deček shodil; niti poznalo se mu ni, da je bil kdaj hrom.

Še bolj čudovita so mnoga duhovna spreobrnjenja, dobljena po svetinji.

Prvemu takemu čudežu je bil osebno priča pariški nadškof – kakor za nagrado, da je prvi dal dovoljenje za izdelovanje te Marijine svetinje. Prav takrat je bil na smrtni postelji bivši malinski nadškof, odpadnik od rimokatoliške Cerkve, ki je trdovratno vztrajal v zmoti in se nikakor ni hotel spreobrniti. Pariški nadškof se je na vso moč trudil, da bi nesrečnega prelata spravil z Bogom, zlasti ker se je bal, da bi njegova nespokorjena smrt povzročila strašno pohujšanje vernikov in satansko veselje brezbožnikov. Zato je sam pohitel k umirajočemu kakor oče k izgubljenemu sinu, toda trdovratnež ga še v sobo ni pustil. Pri drugem obisku ga je nadškof dolgo milo prosil, vendar zaman; ni mu mogel ganiti srca. Ko pa mu je nadel blagoslovljeno svetinjo, je odpadnika presunila Božja milost, da je obžaloval in preklical vse svoje zmote in umrl spravljen z Bogom in Cerkvijo.

Čudeži na priprošnjo Brezmadežne so se tako množili, da je g. Aladel z odobritvijo nadškofijskega ordinariata že leta 1834 začel o tem izdajati podrobna tiskana poročila. V prvem poročilu je bilo na kratko opisanih osemdeset čudežnih dogodkov, v drugem 150, v sedmem poročilu že 220.

Vse to navaja v uradnem poročilu generalni vikar in kot predsednik komisije končuje takole:

»Svetinja po vsem tem resnično zasluži ime ČUDODELNA SVETINJA. Zdi se, da se ji ne more ustavljati nobena bolezen. Očividci izpričujejo, da so po tej svetinji nanagloma ali po opravljeni devetdnevnici izginile: blaznost, gobavost, skorbut (gniloba dlesni), jetika, gnojne bule, vodenica, božjast, mrtvoudnost, vročinska bolezen, rak, srčna napaka in tudi kolera. Prav tako čudežno ozdravlja ta svetinja razne dušne bolezni: po njej so se spreobrnili trdovratni grešniki, protestantje, židje, odpadniki, brezverci, prostozidarji (framasoni), zločinci in izgubljene gledališke igralke. Ko bi bila ta svetinja nastala po zmoti, prevari ali laži, bi nebesa ne mogla dopustiti, da bi postala vir tolikih milosti in dobrot, ki jih razliva nad vse, ki imajo zaupanje.«

   3. Vera v Marijino brezmadežno spočetje. S širjenjem svetinje se je širila vera v brezmadežno spočetje Device Marije in se krepilo njeno češčenje.

   4. Nova doba. Prikazanje Božje Matere leta 1830 pomeni začetek nove dobe za Cerkev v Franciji, dobe usmiljenja in upanja.

 

3. PAPEŽ POTRDI UČINKE SVETINJE: čudežno spreobrnjenje juda Alfonza Ratisbonna

Šest let pozneje (3. junija 1842) je papež Gregor XVI. javno potrdil pristnost čudežnega spreobrnjenja Juda Tobija Ratisbonna, ki je v katoliškem svetu vzbudilo veliko zanimanje, a je neposredno povezano s čudodelno svetinjo. Papež Leon XIII. je opis tega čudežnega dogodka privzel za berilo bogoslužnega branja na praznik prikazanja, ki ga je leta 1894 vpeljal v bogoslužje.

 




Print Friendly and PDF