Preskoči na vsebino


Trinajsto premišljevanje: Močna blagost, blaga moč

Tema

Delovanje apostola zahteva prepletanje odločnosti in blagosti. Poznavanje pravilnega razmerja med obema v različnih okoliščinah je umetnost in blagoslov.

Uvodna molitev

Jezus, tvoje kraljestvo prihaja tako po blagosti kakor po moči. Daj mi razumeti, kdaj naj spodbujam prvo in odsvetujem drugo, kdaj smem nastopiti z jezo in kdaj naj bom ljubezniv.

O Vincenciju

Vincencij je bil nekaj let član v visokem vladnem Svétu za verske zadeve. Ta skupina se je morala pogosto ukvarjati z vedno občutljivimi škofovskimi imenovanji.

Ob neki priložnosti je Vincencij prejel pismo zelo znanega pridigarja, člana redovne skupnosti, ki je »v vsej ponižnosti« predlagal sam sebe za izpraznjeno škofovsko mesto. Redovnik je razlagal, da mu napor, ki ga vlaga v spolnjevanje pravil svojega reda, izčrpava energijo in da bi bili njegovi upoštevanja vredni darovi veliko bolje uporabljeni v škofovski službi. Vincencij je imel dve možnosti: da udari po mizi ali da redovnika preprosto ignorira.

V njegovem odgovoru sta se prepletali odločnost in blagost s kančkom hudomušnosti. Potem ko je duhovniku povedal, da bi kot škof nedvomno delal čudovite stvari, ga je blago okaral. Opomnil ga je, da primernost nekoga za škofovsko službo odkrijejo drugi in nato ime posredujejo naprej. Zatem je pokazal, kako velika škoda bi bila za njegov red, če bi izgubil takega redovnika. Na koncu mu je odgovoril na to, kar mu je redovnik napisal glede pomanjkanja moči:
»
Če sprejmete moj nasvet, boste s pridiganjem prekinili, dokler se vam zdravje ne utrdi. Pred vami je še pomembno delo, ki ga morate opraviti za Boga in za red, ki je med najbolj svetimi in zglednimi v Cerkvi Jezusa Kristusa.«

Sporočilo poslano, škode komaj kaj! Oba, resnica in redovnikova čustva, sta dobila, kar jima gre.

Odločnost, odeta v blagost, se je vedno znova izkazala za učinkovito. Ob spominu na izkušnjo v zaporih je Vincencij povedal:

»Ko jih nisem nagovoril osebno, sem vse skvaril. Ko pa sem začel hvaliti njihovo vdanost v usodo, ko sem sočustvoval z njihovim trpljenjem in dejal, kako srečni so, da opravljajo svoje vice že na tem svetu, ko sem poljubljal njihove okove, z njimi delil žalost in govoril proti slabemu postopanju z njimi, … so me začeli poslušati, slaviti Boga in tako stopati po poti zveličanja.«

Premor

Spomnite se primerov, ko bi lahko bili jezni, pa ste bili blagi. Ali bi bil Kristus blag v podobnih okoliščinah?

Vincencijeve besede

Vincencij je posredoval modrost, kako biti učinkovit apostol:

»Misijonar mora biti obziren do nepoučenih. Ubogi, katere spovedujemo, so tako neuglajeni, nevedni, otopeli ... Če kdo ni dovolj blag, da bi prenašal njihovo bedo, kaj bo sploh mogel narediti? Nič! Nasprotno, tem ubogim ljudem bo vzel pogum. Ko bodo videli to trdoto, se bodo obrnili in se ne bodo nikdar več pripravljeni vrniti, da bi se poučili o stvareh, potrebnih za zveličanje. Potemtakem torej obzirnost!«

Na drugem mestu je poudaril enako misel:
»
V dobrih delih so najbolj vztrajni tisti, ki se trudijo za krotkost in prijaznost. Razdražljivi in strastni ljudje so navadno najbolj nestanovitni, saj ravnajo po navalih čustev in muhavosti. Podobni so hudournikom, ki kažejo svojo moč le ob neurjih, zatem pa se posušijo. Krotki ljudje so kot reke, ki ne bučijo, ampak tečejo mirno in nikoli ne usahnejo.«

Razmislek

Evangeliji in apostolska pisma pogosto opominjajo kristjane, naj bodo blagi. Spore naj si prizadevajo reševati po mirni poti, delujejo naj ljubeznivo, govorijo naj vljudno – skratka, ljubijo naj svojega bližnjega kakor sami sebe. Do take blagosti prihaja, ko doumejo, da jih Bog ljubi kljub njihovim grehom. Ker so zasidrani v spoznanju, da »jih nič ne more ločiti od Božje ljubezni« (prim. Pismo Rimljanom 8,38-39), lahko dosežejo, da so blagi celo sredi sovražnosti, nasprotovanj ali brezbrižnosti …

Tudi kristjani potrebujejo moč. Jezus je moral biti močan, da je rekel in naredil, kar je naredil. Za ljubezen, oznanjevanje in ozdravljanje je treba imeti  pogum, moč, nadarjenost in včasih celó sveto jezo, kakršno je pokazal Jezus, ko je menjalce denarja izgnal iz templja.

Ravnotežja med blagostjo in odločnostjo se naučimo v šoli molitve in izkušenj. Blagost ni ne pasivnost ne omahljivost. Moč ni neobvladljivi bes ali  stoična hladnost. Kdaj biti blag in kdaj odločen, bi morali presoditi v okviru molitvenega razločevanja. Izkušnje bi nas morale naučiti, da ocenimo, ali je bila naša blagost le strahopetnost ali brezbrižnost in ali je bila naša odločnost zgolj obramba ali surova moč.

Skratka, apostol mora skrbno paziti na svoje strasti, in to tako, da jih vselej usmerja v dobro. Poklicani smo k blagi odločnosti in odločni blagosti.
Preučite odnose ali situacije v svojem življenju, ko so drugi od vas pričakovali blago potrpežljivost. Spomnite se, kdo ali kaj izziva vašo potrpežljivo blagost. Pogovarjajte se z Bogom o svojih občutkih glede teh ljudi in situacij. Vprašajte Boga, kako bi bili blagi. Prosite ga za milost, ki jo potrebujete, da bi dovolj zaupali Božji ljubezni in da bi bili zaradi tega sposobni ljubiti druge celo sredi preizkušenj. Če se počutite razdražene, da bi ‘potolkli vse okrog sebe’, se umirite in molitveno ponavljajte Vincencijevo besedo: »obzirnost«.
Poznate koga, ki najbolje povezuje sočutje in moč? Pomislite na človeka, ki ga občudujete zaradi te uravnovešenosti. Razmišljajte, zakaj to zmore. Bogu se zahvalite zanj in prosite zase podobnih darov blagosti in odločnosti.
Ali vaša jeza rada izbruhne in ali jo znate krotiti? Pogovorite se z Jezusom, kako bi mogli za vselej preusmeriti to grobo moč. Vprašajte ga, kako bi postali tako trdno prepričani o brezpogojni Božji ljubezni, da se bosta mogla izbruh jeze in njeno premagovanje preoblikovati v blago in krepko, dejavno in sočutno ljubezen do bližnjega.
Če je vaša jeza prizadela dostojanstvo kakega človeka, prosite Boga za usmiljenje in razsvetljenje. In če je le mogoče, se potrudite, da se s tem človekom spravite.
Ko se je Jezus soočal s sovražnostjo in nasprotovanjem, je vse prepustil svojemu »Abba« in se s tem ni več ukvarjal. Premišljujte ob naslednjih dogodkih o Jezusovi blagi moči:

  • njegovo spopadanje s farizeji in pismouki (Luka 11,37-53);
  • njegovo prevračanje miz menjalcem denarja (Matej 21,12-13);
  • njegovo prerekanje z vélikimi duhovniki (Luka 20,1-8);
  • maziljenje v Betaniji (Marko 14,3-9);
  • aretacija v vrtu Getsemani (Janez 18,1-11);
  • njegov izziv Heroda (Luka 13,31-35);.

Božja beseda

Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. (Matej 11,29)

Zato te opominjam, da znova razplameniš Božji milostni dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok. Kajti Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in samoobvladovanja … Pridruži se mi v prenašanju trpljenja za evangelij, oprt na Božjo moč. Bog nas je namreč odrešil in poklical s svetim klicem. (Prirejeno po Drugem pismu Timoteju 1,6-10)

Sklepna molitev

Moj Bog, da bi ti ugajal,
želim iz vsega srca
biti spoštljiv in blag do svojega bližnjega .
Prosim te v imenu Jezusa, tvojega ljubega Sina,
ki pooseblja blagost in ljubezen,
pomagaj mi s svojo milostjo,
da ne bi nikoli zavestno deloval brez blagosti.

Print Friendly and PDF