Preskoči na vsebino


Deseto premišljevanje: Resnična preprostost

Tema

Vincencij je verjel, da je soočanje z neolepšano resnico in njeno podajanje prepotrebna lastnost za človeka, ki bi hotel v vsej polnosti oznanjevati evangelij.

Uvodna molitev

Jezus, v svojem zemeljskem življenju in v svoji smrti si nam pokazal, kako govoriti v resnici in preprostosti. Podeli mi milost, da bom iskren do sebe. Naj tvoja resnica v meni tako zraste, da bo z lahkoto izločala zapeljive polresnice. Potem mi pomagaj, da bom odprto, pošteno in pogumno oznanjal tvojo besedo.

O Vincenciju

Ko je bil Vincencij na študiju, ga je nekoč nepričakovano obiskal oče. Ker ga je bilo sram lastnih korenin, je prikrival, da je iz skromne družine. Sošolcem ni povedal, da so njegovi starši kmetje. Ko ga je torej vratar obvestil, da je pred vrati preprosto oblečen možakar, ki pravi, da je njegov oče, je hlinil zadrego. Vratarju je dejal, da gre nedvomno za napako in naj moža odslovi.
Petdeset let pozneje je Vincencij pri konferenci o preprostosti prizadeto govoril o tem pripetljaju. Priznal je, da je spoznal, kakšno škodo more povzročiti takšna dvoličnost. Svojim poslušalcem je razložil, kako je Jezus govoril preprosto in jasno, saj Bog hoče, da bi vsakdo spoznal resnico. Če Božji služabniki prikrivajo dejstva in dajejo vtis, kakor da gre za nekakšne skrite namene, ne morejo pričakovati od ljudi, da jih bodo poslušali, ko oznanjajo Božjo besedo.
V pismu sobratu duhovniku je Vincencij ponovno poudaril potrebo po resnični preprostosti:
»Vi veste, da mi je dobrotljivost vašega srca, hvala Bogu, dala svobodo, da vam govorim s popolnim zaupanjem, ne da bi kaj prikrival ali potvarjal. Mislim, da ste to do sedaj že razbrali iz mojega odnosa do vas. O Jezus, moj Bog, ali bi mogel biti prisiljen v to nesrečo, da bi v zvezi z vami moral kaj storiti ali reči proti sveti preprostosti! O, naj me Bog obvaruje tega, gospod, tudi v zvezi s komer koli! To krepost cenim bolj kot vse druge in pri svojem delu sem nanjo posebno pozoren. In če smem reči, sem po Božji dobroti v njej tudi nekoliko napredoval.«

Premor

Razmislite o naslednjem vprašanju: Ali sem sploh kdaj začutil, kako je Božja moč tekla skozi mene, ko sem moral povedati resnico, ki me je drago stala?

Vincencijeve besede

»Ker Gospod Jezus od nas zahteva golobjo preprostost, ki je v tem, da brez nepotrebnih ovinkov govorimo golo resnico, kakor nam je v srcu, in da opravljamo svoja dela brez hlimbe in zvijačnosti, oziramo pa se edino na Boga, naj si vsak prizadeva, da bo opravljal vse v istem duhu preprostosti, in naj pomisli: ‘Bog s preprostimi rad govori’ in ‘prikriva nebeške skrivnosti modrim in razumnim tega sveta ter jih razodeva malim’.«
»Vsakdo ima rad preproste, iskrene ljudi, ki ne dlakocepijo in ne uporabljajo zvijač; ki so naravni in govorijo iskreno, sad tega pa je, da jim vse, kar rečejo, prihaja iz srca ... zato jih vsi spoštujejo.«

Razmislek

Ker je bil Vincencij pod pritiski zaradi zapletenih razmerij s politiki, zemljiškimi gospodi, sodniki, veleposlaniki, cerkvenimi uradniki in plemiči svojega časa, je vedno bolj cenil preprostost, o kateri je govoril Jezus. Politična spletkarjenja, pretvarjanja in zvijačnosti so se mu upirali.
Vincencij si je prizadeval, da bi posnemal Jezusa, ki je govoril jasno in s posebno pozornostjo do preprostih ljudi. Enostavno govorjenje in nedomišljava dejanja so jasno in učinkovito razodevala Božjo ljubezen. Z Božjim ljudstvom se ne bi smelo nikoli manipulirati.
• Izberite vrstico iz odstavkov Vincencijeve besede in jo premišljujte. V mislih jo obračajte na vse strani, da se njen pomen zbistri.
• Spomnite se trenutka, ko ste svojim besedam odvzeli nekaj resnice, da bi naredili boljši vtis.

  • Kakšne misli in strahove ste takrat zaznali v sebi?
  • Kako ste se po tem prikrivanju počutili?
  • Zakaj ste čutili potrebo, da morate lagati?
  • Ali je vaše prikrivanje res kaj pomagalo?

• Premislite znameniti Shakespearjev nasvet:
Nadvse pa to: sam sebi bodi zvest
in iz tegà sledi kot dnevu noč,
da drugemu ne boš nikdar nezvest.

• V dnevnik si zabeležite razmišljanja ob tehle vprašanjih:

  • Kaj je tisto, zaradi česar je najtežje biti »iskren« v zvezi s samim seboj?
  • Kdaj se zalotim, da olepšujem resnico?
  • Ali se imam dovolj rad, da sem lahko iskren, ali moram zaradi sramu ali zavisti skrivati, kdo v resnici sem?

Prosite Boga za milosti, ki jih potrebujete, da bi bili dosledni do samega sebe.
• Pomislite na koga, ki ga občudujete zaradi njegove velike zavzetosti za odkritosrčno govorjenje in življenje. Obudite spomin na trenutke, ko ste opazili, da je odkritosrčnost tega človeka prišla na svetlo. Kaj ste čutili ob taki odkritosrčnosti? Kakšni primeri Jezusove odkritosrčnosti vam pridejo na misel, ko pomislite na tega človeka? Molite zanj in prosite Boga, naj vas blagoslovi z enako milostjo odkritosrčnosti.
• Prikličite si v spomin trenutek, ko ste kljub vsem svojim strahovom govorili resnico. Spomnite se, kdo je bil navzoč, za kaj je šlo, kaj ste rekli in kakšen je bil učinek vaših besed. Napišite poročilo o tem dogodku in o tem, kaj ste se iz njega naučili.
• Če ste komu prodajali polresnice ali s kom manipulirali, poskusite osvetliti svoje ravnanje z lučjo resnice.
Vprašajte se, zakaj ste kaj tajili ali s kom manipulirali. Prosite, naj vam Bog pomaga, da boste vse prav uredili. Pojdite do tega človeka in se potrudite vzpostaviti z njim iskren odnos.
• V molitvi ponavljajte besede: »Jezus, Božja resnica med nami, pomagaj mi živeti v resnici!«

Božja beseda

Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
(Janez 8,31-32)

Sklepna molitev

Jezus, Božja luč in resnica, dotakni se mojega srca s hrepenenjem po resnici. Moje besede naj bodo preproste. Moji nameni naj bodo čisti. Osvobodi me s svojo odrešujočo resnico.

Print Friendly and PDF