Preskoči na vsebino


Osmo premišljevanje: Prizadevanje za kreposti

Tema

Da bi bili kristjani apostoli Jezusa Kristusa, morajo negovati in gojiti kreposti, potrebne za izpolnjevanje svojega poslanstva.

Uvodna molitev

O Bog, moja skala, okrepi mojo voljo, da bom mogel gojiti kreposti, ki so odločilne za krščansko življenje. Pošlji mi svojo milost, brez katere nič ne zmorem.

O Vincenciju

Leta 1618 je mladi Vincencij srečal Frančiška Saleškega. Ta prenoviteljsko usmerjeni škof ga je pritegnil s svojim sončnim značajem, samoobvladovanjem, modrostjo, priljudnostjo in prijaznostjo. Vincencij je občudoval Frančiškovo dostopnost in očitno samoobvladovanje ter se ob tem zavedel, kako zelo je to drugačno od njegovega značaja. Pogosto se je namreč zgodilo, da so ga ljudje zavračali zaradi njegove ostre, skoraj odbijajoče drže in delali opazke zaradi njegovega nestalnega razpoloženja. Vincencij se je branil, da je pač takšen in se ne more spremeniti.
Kmalu po srečanju s svetniškim in občudovanim Frančiškom Saleškim je Vincencij odpotoval v neki samostan zunaj Pariza na letne duhovne vaje. Srečanje s Frančiškom je prežemalo njegova razmišljanja. Med duhovnimi vajami se je končno iskreno zazrl v svojo osornost in nagnjenost k melanholiji. V nekem močnem molitvenem trenutku se je povsem izročil Božjemu usmiljenju in končno priznal, da more samo Božja moč ublažiti njegovo osornost in huda nihanja njegovega razpoloženja. Istočasno je priznal, da bo spreobračanje zahtevalo ogromno samoobvladovanja. Veliko pozneje je sam pripovedoval o tem odločilnem trenutku:
»Obrnil sem se na Boga in ga iskreno prosil, da spremeni ta moj osorni in zoprni značaj v ponižnega in blagega. Po milosti našega Gospoda in nekoliko tudi po lastnem prizadevanju, da bi zatrl izbruhe strasti, sem zmogel odpraviti svoje mrko razpoloženje.«49
Božja milost je Vincenciju dajala moč, da je spreminjal svoje vedênje in se začel obvladovati.

Premor
Vprašajte se: Na katerih področjih se nisem pripravljen tako obvladovati, kakor bi se lahko, da bi odgovoril na Božje spodbude?

49 Louis Abelly, The Life of the Venerable Servant of God Vincent de Paul 1–3 (New York: New City Press, 1993), 3, 163.

Vincencij Pavelski in Frančišek Saleški

Vincencijeve besede

Vincencij začenja svojo edino knjigo duhovnega učenja, namenjenega Misijonski družbi, z naslednjim načelom: »V Svetem pismu beremo, da je naš Gospod Jezus Kristus, ko je prišel na svet za odrešenje človeškega rodu, začel Vincencij Pavelski in Frančišek Saleški delati in učiti. Najpopolneje je izpolnjeval vse kreposti … Sedaj ga hoče mala Družba … z Božjo milostjo in po svojih slabotnih močeh posnemati.«50 Značilno za Vincencijevo spodbujanje h krepostnosti je naslednje priporočilo o tem, kako biti pristen, a hkrati nevpadljiv: »Ko nam Kristus priporoča preprostost goloba, pravi, da moramo biti tudi preudarni kot kače. Modrost je krepost, ki nam pomaga, da govorimo in delamo, kar je prav. S tem nam tudi ukazuje, da moramo zamolčati stvari, katerih ne smemo razodevati, še posebej, če so že same po sebi neprimerne in nedovoljene. Glede tistih, ki so dobre in dovoljene, bomo opustili okoliščine, ki bi bile proti Božji časti ali v škodo bližnjemu ali pa bi nas zavedle v iskanje samohvale. In ker v navadnem življenju ta krepost pomaga, da poiščemo sredstva, ki so primerna za dosego cilja, imejmo za sveto in nedotakljivo načelo, da bomo za dosego Božjih stvari uporabljali Božja sredstva, da bomo čutili in sodili, kot čuti in sodi Kristus, nikoli pa, kot sodi svet, in ne, kot sodi naša slabotna pamet. Tako bomo preudarni kot kače in preprosti kot golobje.«51

Razmislek

Vincencij je prepričan, da krepostno življenje ni nekaj naključnega. Bog daje milost, človek pa si mora za krepost prizadevati. Dobrodelne ljubezni, upanja in pravičnosti si ne pridobimo zgolj z željo, marveč s prizadevanjem.

50 Splošna pravila MD, I, 1.
51 Splošna pravila MD, II, 5. Mt 10,16.


Vincencij ni priporočal stoičnosti, tj. načrtnega urjenja težavnih ponavljajočih se dejanj za razvoj duhovnih mišic. Za vzor pravega kristjana ni postavljal človeka z železno voljo, ki bo uresničil svojo krščansko dolžnost ne glede na vse pritiske.
Po drugi strani je vedel, da dobri nameni niso zadosten odgovor na Božjo milost. Krepost – dobra navada, notranja pripravljenost izpolnjevati moralno dobro – mora postati del življenja. Gotovo bi se strinjal z naslednjimi modrimi mislimi:
Posej dejanje in požel boš navado.
Posej navado in požel boš krepost.
Posej krepost in požel boš značaj.
Posej značaj in požel boš srečo.
Po premišljenem delovanju, ki se namerno ponavlja in s tem vzpostavlja navado, nam priteka moč. Ko človek na primer vedno znova potrpežljivo vztraja v določenih preizkušnjah, se lahko nauči potrpežljivosti. Kreposti, kakor na primer potrpežljivost, so pomembne za krščansko življenje, živeto v polnosti.
Vincencij je stalno podajal konkretne predloge za razvijanje kreposti. Iz trde izkušnje je vedel, da si mora človek določena nagnjenja privzgojiti v srce, če naj evangelij zaživi po njegovih rokah.
• Izprašajte si vest. Ocenite, kako ste gojili ključne krščanske kreposti v svojem življenju. Vprašajte se, kako ste razvijali in še razvijate naslednje kreposti: dobrodelnost, preudarnost, pogum, pravičnost in zmernost.
• Če bi tvoj dober prijatelj (ali dobra prijateljica) naredil »apostolsko oceno« o tebi, kaj bi povedal o tvojih dobrih in slabih lastnostih. Prestavljajte si, da sedeta in razpravljata o tem. Prijatelju rečete: »Hvala, ker si bil pripravljen narediti to oceno o meni. Začni z mojimi slabostmi ali pomanjkljivim prizadevanjem za napredovanje v določenih krepostih.«
Po tem začetnem vprašanju igrajte v svojih mislih obe vlogi v pogovoru. Prijatelj vam nekaj pove, vi pa odgovarjate z vprašanjem ali s pojasnilom. Govorite o svojih krepostih in svojih slabostih. Morda boste celo vprašali za nasvet, kako bi okrepili svojo moč. Razpravljanje sklenita s skupno molitvijo za milosti, ki jih potrebujete za rast v kreposti. Mnogim pomaga, če si tak pogovor zapišejo.
• Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjöld se je zavedal, da globoko zaupanje v Boga ni opravičilo za to, da človek tega zaupanja ne bi pokazal v dejanjih. Premišljujte o njegovem nasvetu za budnost in krepost.
Ne morete se poigravati z živaljo v sebi,
ne da bi sami v celoti postali žival,
se poigravati z lažjo,
ne da bi zaigrali svojo pravico do resnice;
se poigravati s krutostjo,
ne da bi izgubili rahločutnost duha.
Kdor hoče imeti svoj vrt urejen,
v njem ne pusti gredice za plevel.52
52 Dag Hammarskjöld, Markings (London: Faber and Faber, 1964), 15.
• Dietrich Bonhöffer je bil protestantski pastor; nacisti so ga umorili, ker je med drugo svetovno vojno sodeloval v odporniškem gibanju v Nemčiji. Z vsem srcem je veroval, da nam Bog svobodno daje milost, zavedal pa se je tudi, da ima taka milost svojo ceno. Molite počasi z njegovimi besedami:
»Poceni milost je pridiganje o odpuščanju, ki ne zahteva kesanja, je krst brez cerkvene discipline, obhajilo brez spovedi, odveza brez trdnega sklepa. Poceni milost je milost brez discipline, milost brez križa, milost brez Jezusa Kristusa, živega in utelešenega.«53
 
Božja beseda

Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje.
(Pismo Rimljanom 12,9-13)

Sklepna molitev
Jezus Kristus, moj Odrešenik,
v življenju na zemlji
si uresničeval ljubezen in pomagal
bolj kot kdorkoli drug ...
Daj, da bodo moje kreposti
prispevale k uresničevanju Božjih načrtov,
tako da bom mogel s posnemanjem tebe slaviti Boga
in z zgledom voditi druge v njegovo službo.54

53 Dietrich Bonhoeffer, The Cost of Discipleship (New York: Macmillan Paperbacks, 1963), 37.
54 Frits Braakhuis, Praying, št. 7.
Print Friendly and PDF