Preskoči na vsebino


Šesto premišljevanje: Posebna navzočnost Kristusa v ubogih

Tema

Vincencij je Jezusa Kristusa najsiloviteje srečal med ubogimi, zapuščenimi in lačnimi – med izločenimi iz človeške družbe.

Uvodna molitev

Ljubeznivi Jezus, odpri mi oči. Omogoči mi, da bom opazil, kako živiš v ubogih tega sveta. Naj srečam tebe, ko srečujem njih; naj objamem tebe, ko objemam njih; naj se učim od tebe, ko se učim od njih.

O Vincenciju

Vincencij je pri delu z ubogimi in potrebnimi dolgo uporabljal jasen štiristopenjski model. Najprej je odkril stisko. Tja je potem poslal manjšo skupino pomočnikov. V tretjem koraku je vzpostavil finančno podlago za razširitev pomoči. Nazadnje je spisal smernice o tem, zakaj in kako nadaljevati to služenje. V njegovih priročnikih za delo z ubogimi je mogoče odkriti več vidikov njegove duhovnosti.
V priročniku za delo z zapuščenimi otroki npr. podrobno opisuje, kdaj jih je treba dati spat in kdaj prebuditi, kako se izogibati posebni naklonjenosti do tega ali onega otroka in kakšen je najboljši način kaznovanja otrok. Navodila, kako naj varujejo otroke, daje tudi varuškam. Naroča jim, naj tik preden zbudijo otroke, »pokleknejo in darujejo Bogu vse svoje služenje. Tega bodo namreč zdaj zdaj izkazovale otroštvu našega Gospoda v osebah teh otročičev. Naj izmolijo še Veni  Sancte Spiritus.«38
Vincencij je sestavil tudi priročnik za hčere krščanske ljubezni, ki so skrbele za kaznjence, obsojene na veslanje bojnih galej. Knjiga je polna praktičnih  napotkov, kako ostati varen in vendar služiti učinkovito. Vincencij vse do podrobnosti razdela in sestre opozarja, da galjoti, čeprav so zakrknjeni zločinci, nosijo v srcu »tistega, ki je samega sebe storil za sužnja, da nas je rešil zasužnjenosti satanu«.39 Tudi če bi bili galjoti nesramni ali nasilni, morajo sestre z njimi  ravnati spoštljivo, ker celo oni nosijo v sebi Jezusovo trpljenje.

Premor

Premislite: Ali sem res pozoren na Jezusovo navzočnost v
lačnih in beračih, v pobeglih otrocih in brezdomcih?
38 Pierre Coste, Life and Works 2, 267.
39 Pierre Coste, Life and Works 2, 322.

Vincencijeve besede

»Ubogega kmeta ali revne žene ne smemo presojati po njuni zunanjosti, niti po tem, koliko se zdita razumna, saj pogosto res skoraj nimata ne zunanjosti ne dušne razvitosti razumnih ljudi, tako sta robata in zemeljska. Toda obrnite svetinjo, pa boste v luči vere videli, da nam ti ubogi predstavljajo Božjega Sina, ki je sam hotel biti ubog ...«40
»Ta mala Družba se trudi z ljubeznijo služiti ubogim, ki so Božji ljubljenci. Tako moramo zaradi ljubezni do njih upravičeno upati, da bo Bog tudi nas ljubil. Zato pa dajmo, bratje, in se z novo ljubeznijo posvetimo službi ubogim; celo najbolj revne in zapuščene iščimo. Pred Bogom priznajmo, da so to naši gospodje in gospodarji in da nismo vredni, da bi jim izkazovali naše male usluge.«41
»(Drage sestre), … ljubite se med seboj kakor sestre, ki jih je Jezus Kristus združil z vezjo svoje ljubezni; ljubite uboge bolnike kot svoje gospode, kajti v njih je naš Gospod in oni so v njem.«42

Razmislek

V molitvi imata gledanje in ponavzočevanje nadvse pomembno vlogo. Jezus je grajal tiste, ki gledajo, a v resnici ne vidijo zaradi svojih predsodkov, neznanja ali cinizma. Vincencij je gledal skozi oči ubogih, s katerimi je delal. Postali so očala, skozi katera je pogledoval proti Bogu, ki deluje v svetu. Zapuščeni ljudje, vredni sami po sebi, so bili sveta zemlja, kjer je srečeval živega Boga.
40 CCD 11, 26.
41 CCD 11, 349.
42 CCD 13b, 108–109.

Gledanje in obiskovanje Boga se ne dogaja le v tihi zbranosti, ampak tudi v stiku z ljudmi, posebej z ‘Božjimi ubožci’. Ne nazadnje je molitev dolg in ljubeč pogled na dejansko stanje. Sirote, žrtve vojne, lakote in bolezni predstavljajo resničnost, ki nas more vreči iz ugodja ali samozadostnega počutja. Spomnijo nas, da je trpeči Jezus sredi med nami, da Božje kraljestvo zahteva našo pozornost in da more končno samo Bog potešiti našo lakoto.
Božjo navzočnost je mogoče ugledati le z vero. Vera nam namreč pomaga videti onkraj raztrganih oblek, odprtih ran, smrkavih nosov, mračnih pogledov, jeznega razpoloženja, nezdrave kože ali hlinjene ravnodušnosti, ki jo ljudje utegnejo kazati. Kot je rekel Vincencij: »Z lučjo vere boste videli, kako nam prav ti ubogi ljudje predstavljajo Božjega Sina, ki je hotel biti ubog.« Nagrada zaradi vere je srečanje z Bogom ljubezni.
• Spomnite se zadnjega srečanja z brezdomcem ali ubogim človekom. Kakšna je bila vaša prva reakcija? Kakšni drugi občutki so se porodili v vas? Ste se zavedali Božje navzočnosti v tem srečanju? Kako ste to občutili?
• Ko boste ta teden brali časopis ali gledali televizijo, bodite posebej pozorni na to, kako mediji predstavljajo revne, brezdomce, žrtve vojne, obolele za aidsom ... Po možnosti si zabeležite v dnevnik, kako poročajo o istih zadevah različni programi. Ob koncu tedna ocenite obravnavanje anawim, tj. Božjih ubožcev, v teh medijih. Potem se vprašajte: Kako je to obravnavanje Božjih ubožcev vplivalo name? Je moj pogled Kristusov pogled ali pogled »sveta«? Položite svoje odzive pred Boga.
• Molite preudarno z Vincencijevimi besedami: »Obrnite medaljo in v luči vere boste videli, kako nam prav ti ubogi ljudje predstavljajo Božjega Sina, ki je hotel biti
ubog.« Potem se spomnite katere koli priložnosti, ko ste pogledali pod površje in ste zato za hip uzrli Božjo navzočnost v ubogem, bolnem ali zapuščenem človeku. Zahvalite se Bogu za ta obisk.
• Preberite priliko o usmiljenem Samarijanu pri Luku 10,29-37. Poglobite se v vsak del prilike. Potem molite ob naslednjih vprašanjih:

  • Kdo so ljudje, ki sem jih videl v zadnjem času ležati ‘ranjene’ v jarku?
  • Kaj bi bil lahko storil zanje?
  • Kaj sem res storil?

Privedite te ljudi pred Boga v molitvi.
• Vincencij je sestavil molitev, ki naj bi jo njegovi sodelavci molili vsak dan. Želel je, da bi z njo pridobili navado, s katero bi se spomnili Božje navzočnosti v zavrženih otrocih. Sestavite svojo molitev, ki vas bo spomnila na Božjo navzočnost v ubogih, v vaših sodelavcih in vseh ljudeh. Zmolite jo takoj na začetku svojega delovnega dne in morda še opoldan. Potem se teden ali dva vsak večer vprašajte: Ali sem danes ravnal z ljudmi kot z drugim Kristusom?

Božja beseda

Ob poslednji sodbi bo vstali Kristus rekel tistim na svoji desnici: »Pridite, Bog vas je blagoslovil z dediščino, ki vam jo je pripravil ob stvarjenju. Kajti bil sem lačen in ste me nahranili. Bil sem žejen in ste mi dali piti. Počutil sem se tujca, vi ste mi izkazali gostoljubje. Nisem imel obleke in dali ste mi oblačila. Bolan sem bil in poskrbeli ste za moje zdravje. Vrgli so me v ječo in ste me obiskali.«
Pravični bodo vprašali Kristusa: »Toda, kdaj smo ti storili vsa ta dejanja dobrote in pravičnosti?«
In Jezus bo izjavil: »Resnično, ko ste to storili kateremu koli od svojih najmanjših sester ali bratov, ste storili meni.«
(Prirejeno po Mateju 25,34-40)

Sklepna molitev

Ljubeči Bog, daj mi pogledati v oči bolnim in jetnikom, lačnim in žejnim. Ko to storim, naj mi bo dano tam videti tebe, ki iz solidarnosti trpiš z njimi. Spremêni moj način gledanja in mi potem okrépi voljo, naj delujem po pravici in ljubezni.

Print Friendly and PDF