Preskoči na vsebino


Peto premišljevanje: Evangelizacija

Tema

Vincencij je sprejel Jezusovo vabilo in šel v svet oznanjat in poučevat veselo novico. Evangelizacija je bila v središču njegove duhovnosti.

Uvodna molitev

O Bog, ti osvobajaš in rešuješ, pritegni me bliže k sebi. Utrdi me in narédi občutljivega, da bom mogel biti sočutna roka in ljubeč glas Jezusa v svetu, v katerem živim.

 

O Vincenciju

Ko je Vincencij kot mlad človek prvič prišel v Pariz, je bil odločen, da postane slaven in bogat. Spretno si je prizadeval za dobre zveze in bistroumno oprezal za kakršnim koli možnim napredovanjem. Uspel si je pridobiti naklonjenost kraljice Marjete, prve žene kralja Henrika IV. Kmalu se je družil s člani njenega dvora. A dva dogodka sta ga odvrnila od lova na bogastvo in ga usmerila k Jezusovemu poslanstvu. Najprej je Vincencij prišel pod mogočen vpliv Pierra de Bérulla, znamenitega duhovnega voditelja in pisca. Bérulle je vztrajno poudarjal, da je Jezus učlovečena Božja beseda, ki je bil poslan, da prinese Božjo dobroto in svetost vsemu človeštvu. Vincencij je postopoma vse bolj čutil, kako neizmerna Božja moč pošilja tudi njega, čeravno še ni prav vedel, h komu.
Kmalu potem, ko je Bérulle postal njegov duhovni voditelj, je Vincencij začel obiskovati dobrodelno bolnišnico. Nebogljenim ljudem je prinašal obhajilo, jih spovedoval in govoril z najrevnejšimi med številnimi pariškimi reveži. Počasi se je začela svetlikati luč: Morebiti pa je poslan k tem ljudem?
Leta 1611 je predstojnik Pariške kovnice (Monnaie de Paris) podaril Vincenciju zajetno vsoto denarja – petnajst tisoč liver – kot osebni dar. A že naslednjega dne je Vincencij izročil celotno vsoto bratom, ki so upravljali bolnišnico. Sedaj je spoznal, h komu ga je Bog usmerjal.
Vincencij je pozneje v konferenci govoril o osebnem občutku poslanstva in o poslanstvu vseh kristjanov:
»Pomagati ubogim, da spoznajo Boga, jim oznaniti Jezusa Kristusa, jim povedati, da je Božje kraljestvo blizu in zanje – kako je to nekaj velikega! Misel, da smo prav mi poklicani sodelovati pri načrtih Božjega Sina, presega vsak razum! Na kaj takega ne bi upal niti pomisliti. Oznanjevanje evangelija ubogim je tako vzvišena služba, ker je par exellence (v najvišji stopnji) delo Božjega Sina in mi smo bili v to vključeni kot orodje, s katerim nadaljuje iz nebes delo, ki ga je opravljal na zemlji. Kako velik razlog imamo, da poveličujemo Boga, moji dragi sobratje, in se mu nenehno zahvaljujemo za to milost.«36
36 CCD 12, 71–72.

Oznanjevanje evangelija ubogim je postalo Vincencijeva življenjska strast. Nikoli več se ni spraševal, kaj mora delati in h komu je bil poslan.

Premor

Razmislite, kolikšen delež ima pri oznanjevanju evangelija vaš odgovor Jezusu.


Vincencijeve besede

V nekem predavanju se je Vincencijeva strastna zavzetost osredotočila na to, kako more oznanjevanje hkrati pritegniti oznanjevalca bliže tako Kristusu kakor njegovemu ljudstvu. »V tem poklicu smo zelo podobni našemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki je, kakor je videti, imel za svoj glavni cilj, ko je prišel na svet, pomagati ubogim in skrbeti zanje. ‘Poslal me je ... da prinesem blagovest ubogim’ (Luka 4,18; Izaija 61,1). In če vprašamo našega Gospoda: ‘Kaj si prišel delat na svet?’ ‘Pomagat ubogim!’ ‘In kaj še?’ ‘Pomagat ubogim ...!’ Ali nismo torej zelo srečni, da pripadamo Misijonski družbi, ki ima enak namen, zaradi katerega je Bog postal človek.«37

Razmislek

Kdor je poznal Vincencija Pavelskega pri njegovih dvajsetih letih, bi ga težko prepoznal pri njegovih štiridesetih. Zgodilo se je nekaj zelo nepričakovanega. Zdaj je namreč odločno stopal po nekem drugem taktu. Po molitvi in razločevanju je s pomočjo modrega duhovnega voditelja in z neposrednim služenjem ubogim srečal Jezusa in odkril svoj osebni in krščanski poklic: oznanjati evangelij še posebej ubogim. Vsi ljudje so deležni Božjega razsvetljenja na določenem področju, nekje pa se Božje obličje pokaže najjasneje. Ta »Božja točka« zna biti v intenzivnosti tesnega notranjega odnosa, v vzhičenosti nad lepotami narave ali pa v komaj opazni vznemirjenosti, ko npr. pri poučevanju ali svetovanju delimo enaka spoznanja. Jezus zagotavlja svojim učencem, da je takšna »Božja točka« prinašanje evangelija ljudem. Z Bogom se namreč srečamo ravno v tistem trenutku, ko širimo evangelij. Bog pošilja milostno energijo in pomoč človeku, medtem ko ta evangelizira. Oznanjevalec je evangeliziran, ko razdaja evangelij.
• Ponovno počasi in premišljevalno preberite oddelek Vincencijeve besede. Predstavljajte si, da so namenjene vam. Premislite naslednja vprašanja:

  • Kaj čutim glede Vincencijevih smernic?
  • Kakšne predsodke, lastnino ali odnose bom moral opustiti?
  • H katerim ubogim sem poslan?
  •  Kdo so tisti, ki vas vodijo k Bogu? Kateri ljudje so za vas »Božje točke«? V spomin si prikličite njihove obraze. Prisluhnite njihovim glasovom. Oni vam prinašajo Duha. Bogu se zanje zahvalite v molitvi. Če ste izgubili stik s katerim od njih, mu pišite, ga pokličite ali obiščite.
  •  Zapišite svoje vtise o trenutku v svojem življenju, ko ste čutili, da ste molili, medtem ko ste delovali; o času, ko ste bolj čutili Božjo navzočnost ob nekem delovanju kakor pozneje, ko ste o njem premišljevali.
  • Obiščite bolnika ali koga, ki je priklenjen na posteljo. Počistite stanovanje nekomu, ki tega sam ne zmore. Popazite na otroke nekoga, ki potrebuje kratek predah. Drugače rečeno, širite evangelij s tem, da ste danes nekomu veselo sporočilo.
  • Zapišite pet načinov, s katerimi morete »pokazati Boga« svojim sodelavcem z besedami in dejanji ljubezni. Sklenite, s katerim dejanjem ali besedo boste vsak dan v tem tednu nekoga razveselili. Ob koncu tedna ocenite svoja prizadevanja in prosite za milosti, ki jih potrebujete, da boste veselo sporočilo svojim sodelavcem.
  • V hebrejskih spisih je ostareli prerok Elija vrgel svoj plašč čez ramena svojega učenca Elizeja. Ko je bil le-ta ogrnjen s plaščem, je začutil njegov naboj in zagon. To ga je poganjalo v svet, da je pričeval za Božjo resnico in sočutje.
  • Ali ste kdaj prevzeli plamenico evangelizacije? Morda se vas je dotaknil govor, ki ste ga slišali; oseba, ki ste jo opazovali; knjiga, ki ste jo brali, ali stiska, ki ste jo opazili. Prikličite si v spomin moč tega doživetja; ostanite z njim. Pogovarjajte se z Bogom o milostih, ki jih potrebujete, da obnovite svojo željo po širjenju vesele novice.
  • Morda želite ponovno prebrati predloge za uporabo vódenih premišljevanj, ki so v Predgovoru te knjige, da boste pripravili to vódeno premišljevanje o Jezusovem učenju.

V navzočnosti Vincencija, svojega svetega prijatelja, sprostite telo; začnite z nogami in končajte pri glavi … Dihajte globoko in počasi, izkažite dobrodošlico dihu življenja in Božjemu Duhu …
Zdaj stopate za Jezusom in njegovimi učenci proti shodnici v Nazaretu ... Ko Jezus stopi vanjo, ga pozdravi spoštljiva tišina … Čeprav sedete v zadnjo klop, lahko vidite njega in njegovo pestro spremstvo ... V prvi vrsti sedijo starešine ... Vodja shodnice stopi do Jezusa in mu izroči zvitek Tore. Jezus ga počasi odpre in najde besedilo preroka Izaija, katerega je želel prebrati. Vstane, se ozre po zbranih in zajame sapo, nato bere odločno in razločno:

»Duh Gospodov je nad menoj,
ker me je mazilil,
da prinesem blagovest ubogim.
Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost
in slepim vid,
da pustim zatirane na prostost,
da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.«
(Luka 4,18-19)
Jezus izroči zvitek mlademu strežniku in začne s pogledom preučevati prostor ... Njegove oči se ustavijo na vas in se zazrejo v vaše ... Zelo preudarno pravi: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali ...« Nato tiho odide iz shodnice …
V tihoti premišljujte njegove besede. Ko ste pripravljeni, odprite oči.
Mnogim je v pomoč, da zapišejo v dnevnik svoje odzivanje na vódeno premišljevanje.

Božja beseda

»Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja. Za Boga smo namreč blag Kristusov vonj, tako med tistimi, ki so na poti rešitve, kakor med tistimi, ki so na poti pogubljenja … Mi vsaj nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z Božjo besedo. Mi govorimo iz iskrenosti, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.«
(Drugo pismo Korinčanom 2,14-15.17)

Sklepna molitev

S prerokom Samuelom prosim: »Pošlji me, o Bog!« Pošlji me opravljat tvoje delo v tem svetu in daj, da te pri tem tudi sam spoznavam.

Print Friendly and PDF