Preskoči na vsebino


Tretje premišljevanje: Jezus Kristus – Središče

Tema

Za Vincencija je bila prava svetost v tem, da mora biti Jezus Kristus v središču vseh njegovih odločitev in načrtov, prizadevanj in dejanj.

Uvodna molitev

Jezus, bodi moja luč in moje življenje. Moje oči naj bodo oči služabnika, ki budno pazi, da izpolnjuje tvoje ukaze.

O Vincenciju

Ko je bil Vincencij nekega dne zaupljivo razpoložen, je odprl svojo dušo nekaterim od svojih prijateljev. Počutil se je blagoslovljenega in izredno srečnega, ker je delal to, kar je delal Jezus. Svojim spremljevalcem je povedal:
»Pomagati ubogim, da spoznajo Boga, oznaniti jim Jezusa Kristusa, jim povedati, da je Božje kraljestvo blizu in da ga je Bog na poseben način namenil ubogim. Kako nekaj velikega je vse to! Misel, da smo prav mi poklicani sodelovati pri načrtih Božjega Sina, presega vsak razum!«22
22 CCD 12, 71.

Odnos med Vincencijem in Jezusom se je razvijal v treh stopnjah. V otroštvu so mu starši posredovali svojo vero
vanj. Vincencij je sicer veroval, a ne dovolj, da bi premikal gore. Pri dvajsetih se mu je zgodila druga stopnja. Dolga vrsta osebnih porazov in nekaj zdravega duhovnega vodstva mu je pomagalo, da se je globlje zazrl vase. Po poteh, ki sta jih poznala le on in Bog, se ga je srečanje z Jezusom tako dotaknilo, da je spremenil načrt za svoje življenje.

Pierre de Bérulle (na sliki)

Ko je Vincencij končno postal bolj dejaven v služenju podeželskim ljudem in ubogim v Parizu, je odkril Jezusa Kristusa na obrazu teh preprostih duš. Njegovo življenje se je vse bolj vrtelo okrog Jezusa, ki ga je srečeval v ubogih, bolnih in brezdomcih. Potem ko so bila Pravila hčera krščanske ljubezni potrjena, je ob njihovem branju dejal sestram:
»Bratovščina hčera krščanske ljubezni, služabnic ubogih bolnikov. O, kako lepo ime! Moj Bog, kako lep naziv in kako lepo ime! Služabnice ubogih, to je isto, kakor če bi rekli: služabnice Jezusa Kristusa, kajti kar storite ubogim, sprejme Kristus takó, kakor da se je storilo njemu, ker so ubogi njegovi udje. Kaj pa je naš Zveličar delal drugega na tem svetu, kakor da se je trudil in žrtvoval za uboge?«23
Vincencij je v ubogih videl Kristusa, v njem pa je našel tudi vir svoje povezanosti z ljudmi. Gospodična du Fray, pobožna in radodarna dobrotnica njegovega dela, ga je zaprosila tudi za duhovno vodstvo. Kadar koli je moral na pot, je gospodično du Fray o tem obvestil. V enem takih obvestil ji je dejal:
»Nisem vam povedal, da odhajam. Mi boste, prosim, odpustili? Če mi ne boste, vas rotim, da mi sporočite, kako je vaše drago srce to sprejelo … Kakor koli že, zaupam, da se bosta (najini srci) popolnoma ujeli v Srcu, v katerem sta, in to je Srce našega Gospoda … Rotim vas, gospodična, vedno bodite veseli in v ta namen častite sveto mirnost duše našega Gospoda in popolnoma zaupajte, da bo vodil vaše srce s svojo sveto ljubeznijo.«24
23 Pierre Coste, Life and Works 1, 355.
24 Pierre Coste, Life and Works 1, 299.

Za Vincencija je bil Jezus preprosto ljubezen, vir njegove moči, vizije in umirjenosti.

Premor

Premislite naslednje vprašanje: Ali je Jezus kompas, ki usmerja moje odločitve?

Vincencijeve besede

Ko je Vincencij skušal opogumiti enega od svojih prvih sodelavcev, mu je pisal:
»Spomnite se, … da živimo v Jezusu Kristusu po smrti Jezusa Kristusa, in da moramo umreti v Jezusu Kristusu po življenju Jezusa Kristusa. Naše življenje mora biti skrito v Jezusu Kristusu in polno Jezusa Kristusa. In če naj umremo, kot je umrl Jezus Kristus, moramo živeti, kot je on živel.«25
Ko se je Vincencij čudil nad Jezusovo ljubeznijo do ljudi, je molil:
»O, Odrešenik, kako srečni so bili tisti, ki so imeli čast, da so se ti približali! Kakšen obraz, kakšno prijaznost, kakšno toplino si jim pokazal, da bi jih pritegnil! S kakšnim zaupanjem si navdal duše, da so se ti približale! O kakšno znamenje ljubezni!«26
25 CCD 1, 276.
26 CCD 12, 157.
 

Razmislek

Vincencija so navdihovale Jezusove besede in verjetno še bolj njegova dejanja. Dinamičen, prodoren Jezus ga je priganjal, da je osvobajal jetnike, tolažil žalostne in izžareval upanje ubogim dušam. Vincencij je verjel v resničnost Jezusove trditve in doživljal, da sta bila njegova jed in pijača v izpolnjevanju volje njegovega Očeta.
Vincencij je pošiljal svoje učence gradit Božje kraljestvo po vsem svetu. Sam je živel kakor kak judovski hasidski učitelj, ki je vsakokrat, preden je začel moliti, povezal svojo culo, če bi mu Bog morda prav med tisto molitvijo naročil, naj gre tja in tja ter naredi to in to. Sleherni misijonar, čigar srce je pri Jezusu, bi moral biti nenehno pripravljen na odhod, na delovanje v Jezusovem imenu.
• Znova premišljevalno preberite Vincencijeve besede. Vzemite si čas za poslušanje, saj govori to prav vam. Ko preberete odlomek, ki vas še posebej razsvetli ali bega, se o njem pogovorite z Vincencijem. Vprašajte ga, kaj odlomek pomeni. Povejte mu, zakaj vas razsvetljuje ali izziva. Ko ste se nehali pogovarjati, si zapišite kako svojo misel o Vincencijevih besedah.
• Vrnite se v času nazaj, ko ste kakega človeka postopoma »varno spravili v svoje srce«. Kako se je vajin odnos začel? Kako ste ga poglabljali? Kakšne prisrčne navade sta oblikovala drug do drugega? Potem premislite naslednje vprašanje: Ali so kake vzporednice med mojim odnosom do tega človeka in odnosom do Jezusa?
• V Vincencijevem času je izraz »pravilo« pomenil opredelitev življenjskega sloga, skupek odnosov, navad in vedenj, ki naj bi prežemal vsakdanje življenje. Vincencij je opogumljal svoje poslušalce, naj vzamejo Jezusa za »pravilo« svojega življenja. Napišite tri »pravila« ali vrednote, ki bi bile za Jezusa središčne. Pogovorite se z njim, kako bi mogli najbolje slediti temu pravilu.
• »Neverni« apostol Tomaž je Jezusa sprejel kot Odrešenika, potem ko je zahteval dokaz. Predstavljajte si, da sedite ob Tomažu. Katera vprašanja o Jezusu vas najpogosteje mučijo? Kateri dvomi slabijo vašo vero? Jezus je z vami. Zastavite mu svoja vprašanja in se pogovorite z njim o svojih dvomih, strahovih in slabotni veri. Nato počasi in večkrat zaporedoma zmolite Tomaževe besede: »Moj Gospod in moj Bog.«
• »Vzklik k Jezusu« posebej v vzhodnem krščanstvu pomaga vernim, da se osredotočijo na Kristusa. Nekajkrat globoko zajemite sapo in bodite pozorni nanjo, ko jo vdihavate, in potem, ko jo izdihavate. Dihajte globoko in počasi, bodite osredotočeni na dihanje. Ko se sprostite, molite pri vdihu: »Jezus, Božji služabnik,« in pri izdihu: »pošlji me spolnjevat Božje delo.« Ta vzklik izgovarjajte ves čas molitve.

Božja beseda
»Toda kar je bilo zame dobiček, sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda.« (Filipljanom 3,7-8)

Sklepna molitev
Gospod, vodi nas za seboj! Podeli nam milost, da se bomo po tvojem zgledu odločali za tisto, kar nas bo vodilo v iskanje tvojega kraljestva in njegove pravičnosti kot tudi v popolno predanost Bogu glede vseh stvari.27
27 CCD 12, 124.
 

Print Friendly and PDF