Preskoči na vsebino


Prvo premišljevanje: Bog, naš ljubeči Oče

Tema

Vincencij se je zavedal, da ga vzdržujeta Božja dobrota in ljubezen.

Uvodna molitev

Močni in dobrotljivi Bog, pomagaj mi občutiti tvojo skrb, ko me držiš na dlani svoje roke.

O Vincenciju

V zadnjih letih Vincencijevega življenja je francosko versko morje zajel vihar. V jedru nevihte je bilo duhovno gibanje, znano po imenu janzenizem, zaradi katerega so se sprli ljudje v centrih politične in cerkvene moči. Ker je bil Vincencij dotlej že vključen v cerkveno reformo na državni ravni, ni mogel v zvezi s tem vprašanjem ostati ob strani. V nekem posebej burnem trenutku je pričeval na sodišču v prid nekdanjega zaveznika, opata Saint-Cyrana. Ta je bil janzenistični vodja, ki ga je vlada kardinala Richelieuja napadla. Vincencij ni maral žrtvovati prijatelja zaradi kardinalovih političnih računov.

Vendar je nekaj let pozneje kljub temu zavzel odločno stališče proti janzenistični duhovnosti. Opatovo pisanje se je namreč vse bolj zastrašujoče zaostrovalo. Zdaj je pridigal o nadvse mrzlem, obsojajočem Bogu, ki gleda zelo strogo na grešne ljudi. Janzenisti Saint-Cyranovega kova so trdili, da je človeška narava v svojem bistvu pokvarjena zaradi izvirnega greha.

Vincencij si ni mogel predstavljati tako strogega in groznega Boga. Od otroštva je molil k Jezusovemu usmi­ljenemu, prisrčnemu in ljubečemu Očetu, k »Abba«, ki je vse svoje otroke klical 'ljubljeni'. Vincencij je počival in se grel v Božji starševski skrbi in varstvu.

In če bi še zmogel nekoliko privoliti v neizprosno jan- zenistično politiko, nikakor ne bi mogel prenesti njihovega razumevanja Boga. Ni si namreč mogel predstavljati, da bi nadel jarem tako zastrašujočega Boga na ramena trpečega in ubogega francoskega ljudstva. Zanj je sočutje Božje ime.

Vincencij ni zavračal janzenističnih pogledov le v javnosti, ampak tudi v duhovnem vodstvu. Ko je neki njegov dopisovalec po smrti obeh staršev preživljal težavno obdobje - po dopuščenju Boga, našega ljubečega Očeta -, mu je Vincencij takole odpisal:

»Velika skrivnost duhovnega življenja je v tem, da Bogu izročimo vse, kar ljubimo, in da se tudi sami prepustimo njegovi volji. Naše zaupanje, da se bo za tiste, ki ljubijo Boga, vse dobro izteklo, mora biti popolno. (...) On bo za nas oče in mati, naša tolažba in krepost, in končno bo plačilo za našo ljubezen.« (13 CCD 8, 298)

V krepkem nasprotju z naraščajočim janzenističnim pogledom na Boga je bil Vincencijev Bog »Abba« - ljubeči Oče.

Premor

Premislite tole vprašanje: Ali občutim v molitvi, da sem v rokah in naročju ljubečega Boga Očeta?

 

 

 

 

 

 

 

 

Vincencij s kaznjenci

 

Vincencijeve besede

Le nekaj mesecev pred smrtjo je Vincencij v pogovoru razkril, kaj ga je v življenju najbolj hranilo. Rekel je:

»Izčrpati se za Boga, popolnoma se mu darovati, da nas uporabi! To je storil Jezus Kristus, ki seje žrtvoval iz ljubezni do Očeta.« (CCD 13a, 195)

Ob neki drugi priložnosti, ko je bila Ludovika de Marillac vsa žalostna, češ da ni uresničila Božje volje, ker ni mogla izpolniti vseh sklepov, ki jih je naredila, ji je Vincencij preprosto namignil:

»Ne bodite zaskrbljeni, če jih ne morete izpolniti. Bog je ljubezen in želi, da gremo k njemu po ljubezni. Nikar torej ne mislite, da ste dolžni izpolniti te dobre sklepe.«  (Pierre Coste, Life and Works 3, 365)

 

Razmislek

Vincencijevi čudoviti dosežki so zahtevali, da je bil nenehno dejaven. Kljub temu so sodobniki občudovali njegovo mirnost in zaupanje. Tudi ko je delal z brezupno ubogimi in bolnimi sredi kaotičnega okolja, je namreč  živel z zanesljivo mirnostjo.

Ob prebiranju evangelija je bil Vincenciju odnos med Jezusom in Očetom močno okrepčilo. Sin Jezus more ozdravljati in odpuščati, ker se sonči v ljubečem pogledu Boga, svojega ljubljenega Očeta. Da bi bilo sleherno človeško dejanje zares dobro in celostno, bi se moralo oblikovati po kroženju ljubečega občestva med Jezusom in njegovim »Abba«. Vincencij je dodobra dojel ta nauk.

Prav tako se je učil o stalni Božji ljubezni od ubogih, s katerimi je delal. Ti namreč na različne načine utelešajo svobodno Božjo sočutno ljubezen. Vincencij je vedel, da se lahko zanese na Božjo dobroto, ko je sprejemal »nemogoče« naloge ali ko je bil sam v temi. Vera v neizčrpno Božjo nežnost je hranila njegovo nezlomljivost.

  • S pomočjo naslednjih vprašanj razmislite, kakšna po­doba Boga prevladuje pri vas:

o  Kakšna podoba Boga vam najpogosteje pride na misel, ko molite?

o  Ali čutite, da morate v svojem pogovoru z Bogom izbirati prave besede ali odmisliti določene

   stvari?

o  Ali se kdaj zalotite, da molite k strogemu ali ne­občutljivemu Bogu? In če je tako, ali se spomnite

    določenega primera in razmislite, zakaj si Boga tako predstavljate?

o  Ali ste odkrili, da molite k ljubečemu in sočutnemu Bogu? Če je tako, kakšne so bile okoliščine

    tega do­živetja? Kako ste se počutili med tem molitvenim časom?

  • Za osvežitev svoje podobe Boga kot ljubečega Očeta lahko preberete in premišljujete naslednje odlomke iz Svetega pisma: Psalmi 23,1; 121,5; Izaija 40,10-11; Matej 6,8-15; 11, 25-27; Luka 11,13; Janez 1,1; 1 Janez 4,8.
  • Molite z Vincencijevimi besedami počasi in ponavljaje ter ob tem premišljujte o njihovem pomenu za vas: Bog bo moja »tolažba ... krepost... nagrada za ... ljubezen«.
  • Prikličite si v spomin stanje, v katerem čutite, da ga ne obvladate, da ste zmedeni. Kdo je tam? Kaj se dogaja? Kako se počutite? Potem si predstavljajte, da je Bog z vami ob vaši strani. Prosite ga za potrebno milost, da boste zmogli obvladati položaj. Kaj vam pravi Bog glede tega? Prisluhnite! Potem molče ponovite molitev iz 62. psalma: Ti, o Bog, si »moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom omahoval«.
  • Spomnite se časov, ko vam je občutek Božje navzočnosti pomagal, da ste ostali mirni in varni sredi nereda in trpljenja. V mislih se prestavite v tisto dogajanje. Kako ste zaznali Božjo pomoč? Kako ste se počutili? Je bil tam kak človek, ki je izžareval zaupanje in vam dajal podporo in potrditev? Zahvalite se Bogu za vedrino in moč, ki vam jo je dal.
  • V tej vodeni meditaciji ste vabljeni, da srečate Jezusa:

      o  Zaprite oči... Sprostite se ... Zrahljajte vse napetosti ... Dihajte globoko ... vdihnite in izdihnite ...   

         Vdih­nite in izdihnite ... Občutite, kako vaša stopala niso več napeta ... Če morete, skrčite mišice,

         potem jih enostavno sprostite ... Na vrsti so noge ... Sprostite trebuh in prsi... Poskrbite sedaj, da  

         sleherna napetost zapusti vaše roke... vaš vrat... Pustite tudi čeljustim in obrazu, da se sprostijo

         ... Upočasnite se ... Pri­sluhnite, kako vaš življenjski dih priteka in odteka...

      o  Zdaj si predstavljajte, da ste na hribu s pogledom na Jeruzalem... Mimo gredo Jezus in njegovi

         učenci... Jezus se zaustavi na grebenu hriba in zre na mesto... Njegov obraz je zguban od

         bolečine ... Slišite, kako šepeče: »Jeruzalem, Jeruzalem! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor

         zbira koklja svoja piščeta pod peruti« (Matej 23,37).

      o  Opazil je, da ste tam z njim ... K vam je iztegnil roke, vi greste proti njemu in on vas objame ...

         Ko ste z njim združeni v objemu, mu poveste, kaj je v vašem srcu ...

     o  Ko ste se izpovedali, se ločita. Jezus vam zre v oči ... Potem nadaljuje svojo pot proti Jeruzalemu

         ... Gledate, kako se spušča po hribu navzdol...

     o  Ko boste pripravljeni, se vrnite iz tega dogajanja in odprite oči.

     o  Po tem vodenem premišljevanju boste morda želeli zapisati kakšno reakcijo v svoj dnevnik.

• Predstavljate si, da vas je Janez Krstnik pravkar polil s toplo vodo iz Jordana. Ponovite naslednje besede iz Svetega pisma kot molitev Božje potrditve: »Ljubljeni Božji otrok sem!« Stojite na obali reke; dovolite, da pomen teh besed kaplja v vas.

Božja beseda

»Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svo­jega telesa? A tudi če bi ona pozabila, jaz te ne pozabim. Glej, na dlani sem te zapisal.« (Izaija 49,15-16)

 

Sklepna molitev

O Bog, ki ljubiš vse, obdaj me s svojim usmiljenjem in lju­beznijo. Naj občutim trdnost tvoje roke, zlasti takrat, ko imam občutek, da sem raztreščen na koščke. Daj mi spoznati globino tvoje skrbi zame in za vse tvoje ljudstvo.

 

Print Friendly and PDF