Preskoči na vsebino


ZDRUŽENJE OTROCI BREZMADEŽNE V BEOGRADU

V župniji svetih bratov Cirila in Metoda v Beogradu smo pred tremi leti začeli s posebno skupino, imenovano "Otroci Brezmadežne". Člani te skupine - Združenja imajo za svojo zavetnico Brezmadežno Devico s ČUDODELNO SVETINJO. Obveznosti ali dolžnosti članov so preproste in enostavne, naj jih naštejem: - da nosijo Čudodelno svetinjo, - da vsak dan molijo kratko molitev: "O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo", - da ne preklinjajo Boga, Marije in svetnikov, - da hodijo ob nedeljah k sv. maši in se trudijo za prejem obhajila, - da molijo in si prizadevajo za mir v svoji okolici, - da po zgledu sv. Vincencija Pavelskega pomagajo pomoči potrebnim, - da se med seboj spoznavajo na svojih srečanjih. V tem združenju v Beogradu nas je okoli štirideset članov, večina iz Župnije Sv. Cirila in Metoda. Zgoraj navedene dolžnosti po naših zmožnostih tudi opravljamo.

Srečujemo se vsak petek v naši cerkvi, ko se zbiramo k molitvi "Večne devetdnevnice".  Občasno organiziramo večje srečanje, da se med seboj bolj spoznamo ter poglobimo naše zaupanje in vero v delovanje Brezmadežne po čudodelni svetinji. Tokrat smo se odločili, da poromamo v Valjevo, v tamkajšnjo cerkev Svete Družine - Jezusa, Marije in Jožefa. V sredini meseca svetega rožnega venca, smo se torej 17. oktobra 2015 podali na pot v Valjevo. Medse smo povabili našega prvega duhovnega očeta, gospoda Francija Rataja, ki je glavni spodbujevalec Združenja v Sloveniji, na Hrvaškem in tudi pri nas v Srbiji. Tako je bilo naše veselje še večje, ko nas je gospod Franci spodbujal, da naj se z velikim zaupanjem oklenemo Matere Božje in naj imamo močno zaupanje v Čudodelno svetinjo.

Ko smo prispeli v Valjevo in videli lepo cerkvico, nam je takoj prirasla k srcu. Skupaj smo zmolili večno devetdnevnico in se pripravili na sveto mašo. Gospod Rataj nam je pridigi povedal, kako je dobro, da se zatekamo k Devici Mariji za pomoč ter nam ponazoril s svojo izkušnjo, kako se sam nadeja njene pomoči.

Po maši smo imeli v cerkvi še pogovor o tem, kako je čudodelna svetinjica lahko v pomoč v vseh življenjskih položajih. G. Rataj nam je podal zgodbo o Alphonsu Ratisbonneju, ki je bil velik nasprotnik vere, a je po čudodelni svetinji postal velik zagovornik krščanstva in celo duhovnik. To je eno izmed največjih spreobrnjenj, ki se je zgodilo po čudodelni svetinjici. Slišali smo tudi, kako veliko zaupanje v čudodelno svetinjico je imela mati Terezija. Ko je iskala mesto, hišo za nastanitev svojih sester v Skopju, je vrgla na dvorišče neke stavbe čudodelno svetinjo in kmalu je bila hiša na voljo njenim sestram ljubezni.

Čudodelna svetinjica ni edina, da bi jo morali imeti vsi in se samo po njej zatekati k Bogu za pomoč. Slišali smo tudi za druge možnosti. Predstavljena sta nam bila Božja služabnika Janez Frančišek Gnidovec, skopski škof in Tomo Gerard Stantić, karmeličan, Tudi onadva sta naša priprošnjika pred Bogom. Njuna priprošnja je pripomogla k zdravju naših vernikov, očeta in sina, ki sta ozdravela od bolezni na priprošnjo teh dveh Božjih služabnikov.

Slišali smo tudi pričevanje ene od članic Združenja "Otroci Brezmadežne" o čudežnem delovanju in zaupanju v čudodelno svetinjico. Lucija Vidosavljević iz Beograda je povedala: »Pred približno enim letom sem se od blizu srečala s čudodelno svetinjo. Takoj sem jo sprejela in občutila, da lahko po njej prejmem milosti in pomoč zase ter za svoje ljubljene. Sicer mi je bila svetinjica poznana že od otroštva. Takrat pa mi jo je ponudil duhovnik lazarist Lojze Letonja s predlogom, da se pridružim Združenju čudodelne svetinje, ki se imenuje "Otroci Brezmadežne". Torej, v to skupnost sem bila leta 2014 sprejeta na praznik Brezmadežne s čudodelne svetinjo, 27. novembra. V stanovanju imam tudi prekrasen kip Brezmadežne, ki dominira in ga vsak takoj opazi, ko vstopi v moj dom. K Brezmadežni s čudodelne svetinjo se zlasti zatekam v tem zadnjem letu z vsakodnevno molitvijo večne devetdnevnice.

V življenju mi ni bilo ravno lahko. Hodila sem po svojih poteh in nisem bila praktična vernica. Imela sem družino, a na koncu sem ostala sama z dvema otrokoma. Pred šestindvajsetimi leti je umrl moj mož, čeprav nisva več živela skupaj. Pred petimi leti pa tudi ljubljeni sin Sašo. Ostala mi je samo hčerka Nataša z možem Bojanom, ki sta se poročila pred šestimi leti. Žalosti nas, ker še nimata otrok. Večkrat je bila noseča, a se je vse končalo v prvih mesecih s spontanimi splavi. Tako sem začela z iskreno molitvijo k Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Hčerka se je zatekla po pomoč tudi k zdravnikom. Jaz pa sem ji dala svetinjico in ji rekla, da naj jo z zaupanjem nosi, da se tako lahko nadeja Božje pomoči. Z mojo molitvijo, molitvijo moje hčerke in molitvami mojih prijateljev že zaznavamo sadove. Hčerka Nataša je že v visoki nosečnosti in je predvideno, da bo rodila konec meseca novembra. 27. novembra, ko bomo praznovali praznik Čudodelne svetinje, naj bi mi dobili novega člana družine. Tako bo novorojeno dete najlepše darilo Boga kot "otrok Brezmadežne" in jaz bom srečna babica ter moja Nataša srečna mamica.

Ne samo, da bom na priprošnjo Brezmadežne postala srečna babica, ampak sem se to leto srečala z raznimi ljudmi in se povezala v prijateljstvu na ravni Čudodelne svetinjice. Smo tesni prijatelji in vsi čutimo, da je nad nami Ona, katere svetinjico z zaupanjem nosimo. Prav lepa hvala vsem, ki ste mi pomagali bolj spoznati čudodelno svetinjo. Želim da bi bili vsi deležni Božjih darov, ki jih s svojimi žarki na vse nas pošilja Brezmadežna.«

Na srečanju in romanju smo dobili še večji zagon za molitve in priprošnjo k Brezmadežni. Ohranili bomo zaupanje v to znamenje Božje ljubezni, ki se prav gotovo v veliki meri kaže prav po čudodelni svetinji.

Zapisal: Lojze Letonja, cm

Print Friendly and PDF