Preskoči na vsebino


Praznik sv. Vincencija Pavelskega 27. september 2015

Dragi člani vincencijanske družine!

 

Milost in mir našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bosta z vami vsemi!

Ob prazniku sv. Vincencija Pavelskega se vam pridružujem v zahvali Gospodu za blagoslov, ki ga imamo, da moremo služiti ljubljenemu Božjemu ljudstvu, še prav posebej možem in ženam, ki so iz družbe izključeni, ki živijo na obrobjih in so naši gospodje in gospodarji. Poklicani smo, da tem možem in ženam služimo in da v njih najdemo Kristusa. Stalno smo spodbujeni k temu, da jim ne le posojamo svoj glas in jih branimo, temveč tudi k temu, da jih poslušamo in govorimo v njihovem imenu.  Upajmo, da nas bodo s tem, ko se z njimi istovetimo, povabili in sprejeli za svoje prijatelje (prim. pp. Frančišek,  VE, št. 198).

Ko odgovarjamo na klic sodelovanja v procesu nove evangelizacije, moremo kot Vincencijevi, k temu prispevati edinstveni delež. Najprej imamo skozi to leto  priložnost, da utrdimo vezi sodelovanja in solidarnosti med skoraj tristo vejami vincencijanske družine. V krajih, kjer so morda te vezi ohlapne ali pa jih sploh še ni, je za nas izziv, ki ga je dobro izkoristiti in te vezi vzpostaviti.  Če želimo nadaljevati s pričevanjem, da smo v resnici Božje ljudstvo, je bistvenega pomena, da pri tem sodeluje celotna vincencijanska družina.

Vincencij Pavelski je pogosto govoril o dejanski in čustveni evangelizaciji. Naše prizadevanje za uresničenje večjega sodelovanja tam, kjer smo, je najboljše sredstvo za učinkovitejšo, dejansko in čustveno prebujanje misli na tiste, ki so v današnji družbi pozabljeni.

Razen tega pa mislim, da imamo še pomembnejši prispevek, ki ga lahko namenimo Cerkvi in je v tem, da se resnično udejstvujemo v tej novi evangelizaciji. Zadnja leta smo lahko videli različne veje vincencijanske družine, ki so se združile, da bi spreminjale tesnobne in krivične strukture, ki ljudem ne dovoljujejo dostojnega življenja. Naše vključevanje v to sodelovanje pri spreminjanju sistemskih struktur nam daje priložnost, da smo vincencijanski misijonarji – učenci.

Skupaj nadaljujmo in ustvarjalno sodelujmo v teh sistemskih spremembah ter mislimo na to, da ima zadnjo besedo upanja Knjiga razodetja, kjer je rečeno: »Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več.«  (Raz 21,1) ... Naj nas Bog blagoslovi danes in vse dni našega življenja!

Vaš brat v sv. Vincenciju Pavelskem

P. G. Gregory Gay, CM

generalni superior




Print Friendly and PDF